Assisi_16.-17.05.2018

Pot iz Siene do Assisi je bila dolga. Več kot 2 uri sva porabila. Mimo Perugie se je počasi vleko, povrh je začelo deževati. Prišla sva do Assisi nekje okoli 17.00 popoldan. Najprej sva poiskala naše prenočišče.  Ni v najini navadi, da prespimo v enem kraju več kot 1 noč, vendar sva tokrat naredila izjemo. Ker so znamenitosti, ki sva jih hotela ogledati, relativno blizu sem izbral prenočišče za 3 noči. Preko booking.com sem rezerviral nočitev z zajtrkom. Za izbor je bil pomemben podatek visoka ocena gostov ter da ima B&B parking. Nisva bila razočarana. Ravno nasprotno, lastnici je bilo ime Mila, prijazna gostiteljica, vedno te pozdravi z njenim nasmeškom. Naša soba je imela prekrasen razgled na baziliko sv.Frančiška.

Začela sva popoldanski ogled Assisi. Vreme nam ni bilo naklonjeno, še vedno je deževalo.Bilo je turobno, vlažno. A upala sva, da se bo kmalu razjasnilo.

Moj prvi pogled na baziliko je bil kar neverjeten, nisem si predstavil, da je to tako velika. Ogromna. Avto sem parkiral v podzemljem parkirišču. Par tekočih stopnic in že sva bila v centru mesta. Raziskovanje se je začelo.

    Prvi pogled na baziliko

 

 Bazilika Santa Chiara

    mestna vrata v ozadju 

    Piazza del Comune

    Rimski tempelj Minerva (1. stoletje pr. kr.)

    počasi greva skozi mesto

    Bazilika sv. Frančiška

    Piazza Inferiore di San Francesco

    PAX, mir ljudem

    Skulptura zajema trenutek, ko  se je leta 1204 sv. Frančišek vračal domov iz vojnega ujetništva. Utrujen na konju, s sklonjeno glavo, je slišal Božji glas, ki mu je rekel "Frančišek, popravi mojo hišo, ki propada". 

Še nočne posnetke mesta in bazilike

Drugo jutro. Pogled iz naše sobe na baziliko. Ko se jutranja meglica ležerno dviguje.

Mesto je znano romarsko središče. Skupine romarjev pri vhodu v mesto in pred baziliko.

Bazilika svetega Frančiška Asiškega sestavljata spodnja in zgornja cerkev (Basilica inferiore in Basilica superiore) svetega Frančiška, ki se je začela graditi takoj po njegovi kanonizaciji leta 1228 in zaključila leta 1253. Temeljni kamen je položil papež Gregor IX. leta 1228. Spodnja je bila dokončana leta 1230. Istega leta so prenesli svetnikove posmrtne ostanke v stransko kapelo sv. Jurija. Leta 1236 so postavili temeljne zidove zvonika in zgornje cerkve. Zgornjo cerkev je blagoslovil papež Inocenc IV. leta 1253.

Spodnja cerkev ima freske pozno srednjeveških umetnikov Cimabue, Giotta, Pietro Lorenzetti... 

Madonna dei Tramonti je freska italijanskega umetnika Pietro Lorenzetti iz leta 1330

Podobo božje gospe in sv. Frančiška (1280) delo Cimabue. Verjetno najbližja podobnost, ki prikazuje dejanski videz Svetega Frančiska.

V zgornja cerkvi so freske iz prizorov življenja svetega Frančiška, delo umetnika Pietra Cavallini iz Rima.

Najpomembnejši okraski so serija 28 fresk, pripisanih mlademu Giottu ob spodnjem delu ladje. Vsak obok vsebuje tri freske na vsaki strani ladje, dve freski v vzhodnih galerijah ob vhodu in še dve na vhodni steni. 

Sveti Frančišek velja za ljubitelja narave (znana je njegova pridiga pticam, ki je ena od legend o njegovem življenju).

Še pogled na vhod v zgornjo baziliko

Še sprehod skozi mesto

Rocca Maggiore kot čuvaj nad mestom v ozadju na vrhu hriba

Katedrala San Rufino, kjer sta bila sv. Frančišek in sv. Klara krščena

Izvir tekoče vode

Še eden izmed vhodov v srednjeveško mesto

V oljčnem nasadu pred baziliko

Popoldan sva si šla ogledat skriti kraj Eremo delle Carceri. Nahaja se v strmi gozdni soteski na Monte Subasio, štiri kilometre nad Asisi. Ime Carceri izhaja iz latinskih karcercev, kar pomeni, "izolirani kraji". Tako visoko v gorah in daleč nad "svetom", na tem mestu samote in preprostosti, se smisel življenja spremeni. V 13. stoletju je sv. Frančišek pogosto prihajal na to mesto, da bi molil in razmišljal, kakor tudi drugi puščavniki pred njim. Ko je prvič prišel leta 1205, je bila edina stavba na tem mestu majhen oratorij. Kmalu so mu drugi puščavniki sledili na goro in našli svoje izolirane jame v bližini, kjer bi so v samoti molili. Sv. Frančišek je posvetil svoje življenje pridigam in misijam, vendar se je vseskozi pogosto vrnil na Carceri, da bi molil. V bližini cerkve je kamniti most in starodaven hrast. Po legendi naj bi tukaj sv. Frančešek pridigal pticam, ko so sedele v hrastovih vejah. V stoletjih, ki so sledila, so bile razne stavbe dodane okoli jame sv. Frančiška in izvirnega oratorija, ki obstaja danes. 

Pozno popoldan sva uspela še priti do samostana San Damiano. Zgrajen je bil v 12. stoletju, kjer je sv. Klara ustanovila svoj red. To je bil prvi samostan reda Sv. Klare. Tukaj je Sveta Klara tudi umrla. To je kraj, kjer je Sveti Frančišek prvič slišal Kristusa, ki je klical iz križa, da ga prosi, naj ponovno zgradi uničeno cerkev, in to je  tudi naredil. Počutila sva se ponižna, da sva bila v kraju, kjer je živel Sveti Frančišek in Sveta Klara. To je tako preprosto in povsod prežeto z globoko duhovnostjo. Na koncu sva že dolgo časa sedela v tem lepem kloistru, ter uživala v pogledu na prelepe pelargonije in miru. Zelo dobro za um in dušo. Obstajajo prostori, kjer so še vedno rože postavljene, tam kjer je Sveta Klara sedela.

Pot nas vodi do samostana San Damiano

Notranjosti samostana

Jedilnica samostana. Rože so postavljena tam, kjer naj bi sedela sv. Klara

Atrij samostana s prelepimi pelargonijami

V bližini v kraju Rivotorto je svetišče. Kraj je znan po tem, da ko je sveti Frančišek zapustil svoje udobno življenje, da bi živel v absolutni revščini in ponižnosti, je ravno tu izbral zapuščeno kočo ali hlev za bivanje. Tu je živel dve leti (1209 - 1211) s svojimi prvimi spremljevalci.

Koča se nahaja v sami cerkvi. Legenda pravi, da je ravno tu ustanovil frančiškanskih red in spisal prvi osnutek pravil. 

Dolg dan zaključiva še z nočnimi fotkami bazilike.

Za konec še nekaj video spotih

Tako, tretji dan oddiha je hitro minil, prehitro. Jutri pa bo dan za ogled okolice Assisi-ja. Najbolj sem v pričakovanju mestece Spello in Montefalco...

nadaljevanje:    Spello, Montefalco, Spoleto, Trevi, Perugia_18.05.2018