Marlon Tamara, naša potovanja: Siena

Odločila sva se, da greva v Sieno v osrčju čudovite pokrajine Toskane.

Pravzaprav moram zgodbo začeti par let nazaj. Bila sva z ženo v Sieni. Lep poldan je bil. Ogledala sva si že Piazzo del Campo. Ko sva prišla do katedrale Duomo di Siena, je bila že dolga zvijajoča se vrsta. Postavila sva se v vrsto. Začelo je pihati. Kaj pihati. Nevihta je prihaja bliskovito, tako da sva zbežala pod eno strehico. Kljub dežniku in strehice, nas je precej zmočilo, tako da sva opustila misel na ogled katedrale. Kot po navadi si rečem, pač drugič pride ta ogled na vrsto.

Že nekaj časa nas kroji misel, da bi potovala v Sieno, ter nadaljevala do Assisi. OK, za rojstni dan žene bo to odlično darilo. Gremo. Pot po avtocesti iz Monfalcone se je ustavila zaradi neke nesreče. Obvoz je bil narejen po regionalni cesti, vendar, če lahko tako rečem vozili sva v stoječi počasni koloni. Izgubila sva več kot 2 uri časa preden sva ponovno prišli do avtoceste.

Od kar imam garmin, brez GPS ne grem na pot. Tokrat pa sem se odločil, da ga ne bom uporabil, misleč saj do Firence in naprej do Siene se ne morem izgubiti. Peljem mimo Firence, po 30 km sem si rekel to pa ne bo nekaj v redu. Saj bi že morala biti kakšna označba za Sieno. Vključim GPS, po domače Ančka, kot sem jo ljubkovalno preimenoval. Ančka se je takoj oglasila z najmanj zaželenim ukazom "ko bo mogoče polkrožno obrnite". O WTF sem takoj pomislil, saj grem proti Perugi ne proti Sieni! Dobro, grem ven iz avtoceste in nazaj notri in na pot nazaj do Siene. Izgubil sem več kot 1 uro časa. Skupaj z predhodnim obvozom več kot 3 ure. Za posladek je začelo deževati.

Ko sva prišla do Siene, je dež prenehal. Pokukalo se je popoldansko sonce. Naš hotel je bil tik ob starem obzidju. Lokacija je odlična. Prav tako je pred hotelom majhno parkirišče, ravno dovolj za naš twingič. Ob hotelu so tekoče stopnice, ki nas dvignejo skoraj do središča mesta. Pomirjen sem, in že pozabim, na dogodivščin na poti.

Fonte Gaia na Piazzi del Campo

Piazza del Campo

Na tem prečudovitem trg se dvakrat letno odvija Pailo di Siena, ali kot domači rečejo Il Pailo - na dan 2. julij in 16 avgust. Palio je tradicionalna konjska dirka, ki ima svoj izvor še iz srednjega veka. V njej pa se za trak pomeri deset jezdecev, ki zastopajo eno od posameznih mestnih četrti ali kontrad. Te imajo svoje ime in grb.

Ena izmed vhod na trg Piazza del Campo

Pogled na Palazzo Publico in v ospredju Cappella di Piazza

Pogled na južno stran trga

In še pogled na severno stran trga

Zanimivo se mi je zdelo sam pogled na Piazzo. Namreč trg se precej spušča iz severa proti jug. Tako da ustvari nagib iz severa proti jugu. Ko pa pogledaš tekmovanje Il Palio na TV se ti zdi, da je cel trg na neki ravnini, pa ni tako. Ko konj galopira navzdol mora se jezdec krepko potruditi, da uspešno spelji vse pravokotne ovinke. Marsikdaj že na prvem ovinku konj izgubi svojega jezdeca, ker je v ihti hotel čim hitreje priti do cilja.

Zaslužen počitek

Pogled na katedralo v Sieni ali Duomo di Siena je prekrasen. Duomo ni le impresivna, bogato okrašena, ampak tudi v celoti dominira na trgu in ga napolni s čarobno svetlobo. Duomo je veličastna. Črn, bel in roza marmor ter bogata zlata dekoracija fasade dopolnjujeta veličastnost stavbe, ki je ena najpomembnejših gotskih stavb v Italiji. Kasneje sem zvedel, da sodi med največje gotske stavbe v Evropi.

V popoldanskem soncu

V jutranjem soncu (preden navalijo trume turistov)

Pa še detajli iz fasade Duomo di Siena

Ker sva prispela v Sieno pozno popoldan, sva se odločila malo raziskovat samo mesto. Ogled katedrale pa je bil tako načrtovan za naslednjo jutro. Seveda, v upanju, da bomo zgodnji, da bi se izognili trume jutranjih turistov.

Šla sva mimo katedrale, ter še mimo krstilnice Battistero di San Giovanni, med skritimi ozkimi ulicami po strmih stopnicah do izvir pitne vode Fontebranda. Ta vodnjak je iz 13. stoletja in že več stoletij je bil vir vode za mesto. Vodnjak je obdan s tremi gotskimi oboki, ki segajo na sprednji del vodnjaka, kateri ima 3 ločene bazene, ki se rahlo spustijo navzdol in so imele določen namen uporabe. Prvi je bil za pitje, drugi je bil za pranje in tretji malo za vse namene. Danes so v bazenih zlate ribice.

Prekrasen pogled na Basilica Cateriniana San Domenico ter v ospredju Fontebranda.

Po ogledu vodnjaka sva šla malo raziskovati obzidje Siene ter starodavne vhode v samo mesto.

Porta di Fontebranda

Porta Laterina

V daljavi Porta San Marco

Ura je bila že pozna, in sva iskala osterio oziroma gostilno za večerjo.

Našla sva jo, Osterio namreč, naj mi ne zamerijo slavisti ampak, ker sva tako dobro jedla ter razmeroma poceni, da bom nalašč uporabil velike črke - Osteria "Nonna Gina". Na vhodu nas je prijazen natakar najprej vprašal, če imamo rezervacijo. Seveda sva rekla ne. Potem, ko je ugotovil, da sva le dva, je rekel da bo našel mizo za nas. Prvi pogled v notranjosti je nakazal, da so vse mize zasedene. Za natakarjem sva šla v spodnje prostore, le par gostov je že večerjalo. Miz je bilo namreč okoli 10. Natakar nas je posedal pri mizi pri vhodu za WC. OK sem mislil, saj je to boljše kot nič. V tistem trenutku do nas je pristopil nekdo (kasneje sem zvedel, da je to lastnik) ter nama je rekel, da če sva le dva naj se prisedemo, k drugi mizi, ki se je izkazala, da je veliko boljša izbira.

Osteria "Nonna Gina"

coniglio fritto alla toscana

stracotto al chianti

še za konec, pa Amaretto di Nonna Gina na račun hiše

Končali sva lep popoldan in večer še z nočnim ogledom katedrale

ter piazzo

Drugo jutro sva se zbudila zgodaj. Na zajtrk sva šla ob 8.00. (zajtrk so stregli od 7.30 do 10.00). Izbira je bila za italijanske razmere še kar pestra, edino kar sem pogrešal je svež pomarančni sok in ocvrte jajca. Plačal sem nočitev ter prosil receptorja, če lahko pustim avto na parkirišču do 14.00. Rekel je, da lahko, Super, mi ni bilo potrebno najti drugi parking.

Gremo na dopoldanski ogled Siene.

Porta Ovile

Volkulja ter dvojčka Romulus and Remus

Izložbe

Hitela sva, tako da sva bila že pred 9.00 uro pred "ticket office". Odprejo šele ob 10.00, in že nekaj turistov stoji v vrsti za nakup vstopnice. Pravzaprav imajo več različnih opcij - vstopnice, kar si želiš ogledati. Seveda sva izbrala all inclusive varianto z ogledom "ON TOP OF THE WORLD" THE GATE OF HEAVEN, moj preprost prevod: "na vrhu sveta - Nebeška vrata", kar seveda je bila najdražja opcija. Nisi vsak dan v Sieni.

Ogled nebeški vrat je voden ogled vsake pol ure za največ 18 ljudi. Imela sva srečo, da naš ogled je začel ob 11.00, le 5 min prej sva morala biti na dogovorjeno mesto. Ker sva imela nekaj časa do ogleda, sva šla na kavo, kupila nekaj slaščic ter šla na piazza uživati v jutranjem soncu. Slaščice so bile fantastične. 😃😃😃

Kmalu je napočil čas za ogled Nebeški vrat.

Ozke spiralne stopnice so nas vodile do zgornjih prostorov, kjer je razstavljena tudi delavnica kako so izdelovali kipe, mavčasta okraske, modele izrezane iz ometa in razne strukture za katedralo. Pogled iz zgoraj navzdol na notranjosti katedrale daje popolnoma novo perspektivo pogleda. Ena beseda - prečudovito. Kako blizu je zvezdnati strop, razni kipi svetnikov, da ne omenim kupolo. Kako se lepo vidi iz te višine. Pogledi na podeželjaein mesta so od tu popolnoma spektakularni. Vidi se visoki zvonik na piazzo, nedokončani zahodni trakt katedrale, strehe mesta ležijo na tvojih dlaneh. WOW!.

Vodička je stalno opozarjala vsakogar, naj kamere ne postavijo preveč ven, ker je bilo nevarno za obiskovalce spodaj v katedrali. Zanimivo je, da ponekod je tudi postavljena nekakšna mreža, da lovi morebitne padce kamer navzdol.

V notranjosti katedrale krasijo umetniška dela - kipi Donatella in Michelangelo, ter umetniki, ki so ustvarili marmorna tla Domenico di Bartolo, Matteo di Giovanni, Domenico Beccafumi, prižnica Giovanni in Nicola Pisano ter dela Antonio Federighi, Pinturicchio, Domenico Beccafumi, Gian Lorenzo Bernini, da omenim le nekatere.

Oltar Piccolomini, 4 kipe je izklesal Michelangelo, niti 20 let ni imel (eden od njih naj bi bil celo avtoportret)

Knjižnica Piccolomini je edinstvena mojstrovina največjega umetnostno-zgodovinskega pomena zaradi njegovega cikla fresk. Freske je naslikal Pinturicchio in njegova delavnica med letoma 1503 in 1508. Prikazuje prizore iz življenja papeža Piusa II. Pogled na vhod, strop, vitrine okoli zidov knjižnice prikazujejo razne bogato okrašene cerkvene bukve. Moram reči, da so fotografije le bled odsev barve, globine, sence, kar tvoje oči dejansko vidijo.

V notranjosti je slikovit učinek črnega in belega marmorja na stenah in stebrih, ki takoj pritegnjeno tvoj pogled. Ladijske arkade počivajo na stebrih in imajo zelo visok okrogel lok. Stene katedrale imajo prav tako črno-bele črte, ki se ujemajo s stebri. Katedrala je tipična latinsko-križna stavba, ki ima tri ladje in izredno dvojno kupolo, ki se nahaja na presečišču prečnih ladjij.

Da ne pozabim, črno-bele barve sta barve na grbu mesta Siene.

Vendar pa je mozaična tla bolj opazna kot črtasta stebra. Na tleh katedrale je prikazanih 56 ogromnih marmornatih plošč, ki predstavljajo prizore iz stare zaveze. Plošče je edinstvene, kot da bi bile v prvotnem stanju narejene včeraj. Talne ploščice so v različnih oblikah in velikostih - večina ima pravokotno obliko, nekaj šesterokotnika ali rombovega - in so večinoma izdelane iz dveh različnih tehnik: tista, znana kot grafit in tista, imenovana "marmorna vložek" (črna, bela, zelena, rdeča in modra barva). Paneli ustvarjajo kot neko zaprto marmorno preprogo v apsidi in ladji katedrale - mojstrovina!

Verjetno najstarejši del talnega marmorja je posvečena grbu mesta Siene: volkulja doji Senius in Aschius (sinovi Remusa, ki sta domnevno pobegnila iz Rima od krutega stric Romulusa, in sta pozneje ustanovila mesto Siena). Delo predstavlja sosednja mesta z ustrezna simboliko raznih živali.

Pinturicchio: Preslikava o gori modrosti

Delo Pinturicchio prikazuje grška filozofa Sokrates in Crates na gori modrosti in s figuro ženske, ki je ujeta v neravnovesju med svetom in ladjo, ki simbolizira nenavadno usodo sreče. Delo prikazuje zahtevno in težko pot, ki jo moramo prehoditi, če želimo doseči modrost. Dobro je vedeti, da ko ste na vrhu, ne potrebujete več zemeljske dobrine. S tem čudovitim renesančnim slikarjem najdemo lepoto v podrobnosti. Pinturicchio je uspel ustvariti gibanje na desni strani slike, kot da bi ženska poizkušala držati roke na jadro, da bi ujela enega od zlatih prstanov ali bisernih ogrlic, ki padejo iz gore.

Matteo di Giovanni: Pokol nedolžnih

Ena izmed dveh kupol

S tem sva končala ogled katedrale. Ostane nam še krstilnica Battistero Di San Giovanni, ki je za katedrale, približno 100m.

Pred krstilnico

Po končanem ogledu katedrale, sva še mimogrede skočila v muzej Santa Maria della Scala, ki leži na drugi strani trga. Nekdaj je bila pomembna civilna bolnišnica, namenjena skrbi za zapuščene otroke, revne, bolne in romarje. Zgrajena je bila v drugi polovici 14 stoletja. V dveh urah sva poleg srednjeveških zbirk, še največ časa namenila čudoviti zbirki etruščanskih sarkofagov. Par let nazaj sva šla na potep po etruščanski Italiji za šest dni in sva ostala navdušena in zaljubljena v etruščane. Ma, to je zgodba za naslednjič.

Najbolj impresiven dragulj muzeja je hodnik romarjev (Il Pellegrinaio), velika obokana soba v bližini glavnega vhoda, kjer so bili oskrbovani romarji, ki so bili na poti v Rim. Soba ima prečudovite freske, ki odtehtajo samega ogleda celotnega muzeja.