Odločila sva se, da greva v Sieno v osrčju čudovite pokrajine Toskane.
Pravzaprav moram zgodbo začeti par let nazaj. Bila sva z ženo v Sieni. Lep poldan je bil. Ogledala sva si že Piazzo del Campo. Ko sva prišla do katedrale Duomo di Siena, je bila že dolga zvijajoča se vrsta. Postavila sva se v vrsto. Začelo je pihati. Kaj pihati. Nevihta je prihaja bliskovito, tako da sva zbežala pod eno strehico. Kljub dežniku in strehice, nas je precej zmočilo, tako da sva opustila misel na ogled katedrale. Kot po navadi si rečem, pač drugič pride ta ogled na vrsto.
Že nekaj časa nas kroji misel, da bi potovala v Sieno, ter nadaljevala do Assisi. OK, za rojstni dan žene bo to odlično darilo. Gremo. Pot po avtocesti iz Monfalcone se je ustavila zaradi neke nesreče. Obvoz je bil narejen po regionalni cesti, vendar, če lahko tako rečem vozili sva v stoječi počasni koloni. Izgubila sva več kot 2 uri časa preden sva ponovno prišli do avtoceste.
Od kar imam garmin, brez GPS ne grem na pot. Tokrat pa sem se odločil, da ga ne bom uporabil, misleč saj do Firence in naprej do Siene se ne morem izgubiti. Peljem mimo Firence, po 30 km sem si rekel to pa ne bo nekaj v redu. Saj bi že morala biti kakšna označba za Sieno. Vključim GPS, po domače Ančka, kot sem jo ljubkovalno preimenoval. Ančka se je takoj oglasila z najmanj zaželenim ukazom "ko bo mogoče polkrožno obrnite". O WTF sem takoj pomislil, saj grem proti Perugi ne proti Sieni! Dobro, grem ven iz avtoceste in nazaj notri in na pot nazaj do Siene. Izgubil sem več kot 1 uro časa. Skupaj z predhodnim obvozom več kot 3 ure. Za posladek je začelo deževati.
Ko sva prišla do Siene, je dež prenehal. Pokukalo se je popoldansko sonce. Naš hotel je bil tik ob starem obzidju. Lokacija je odlična. Prav tako je pred hotelom majhno parkirišče, ravno dovolj za naš twingič. Ob hotelu so tekoče stopnice, ki nas dvignejo skoraj do središča mesta. Pomirjen sem, in že pozabim, na dogodivščin na poti.
Fonte Gaia na Piazzi del Campo
